prestavlja se z enega konca kavča bližje meni, parkrat me poboža po roki in na momente drži pogled še posebej dolgo. stavim, da me je v glavi najverjetneje že trikrat živalsko dala dol, med poslavljanjem pa reče “zapri oči.”.
s povečanim srčnim utripom in suhimi usti pričakujem vsaj roko v hlačkah, ugriz v vrat, najmanj sled njeneg jezika na mojih ustnicah. lagala bi, če bi rekla, da me celotna situacija ni zrajcala!
… in pol mi da lupčka na nos?!
vedno je tko prekleto šarmantno nedolžna.